Smo sredi zime, mrzlo je in hladno, občasno sneži, občasno dežuje … kam bi lahko šla potovat, ko pride Rok k meni na obisk v Berlin? Tukaj nimava avtomobila, zato vse bolj odmaknjene lokacije odpadejo. Zimske opreme tudi nimava tu, tako da športi v naravi odpadejo. Torej ostane samo še ogled mest. Berlin si bova pogledala med tednom, za vikend pa se lahko odpraviva kam dlje. Izmed “okoliških” mest sva izbrala Hamburg. Rok pravi, da imajo tam tudi nekaj arhitekturno zanimivih stvari, torej … greva! Kupila sva vozovnici za ICE, hitri vlak in s hitrostjo 200km/h smo se odpeljali proti severu.
Mestna hiša v Hamburgu
Ogledi v Hamburgu
Hamburg Rathaus
Ob prihodu sva jo najprej mahnila do glavnega trga in do srednjeveške mestne hiše (Hamburg Rathaus). Z vsemi božičnimi okraski in mini božičnim sejmom spredaj je mestna hiša zgledala res romantična. Tudi notranjost je bila lepo božično načičkana 🙂 Predvsem pa je bilo toplo! Ko potuješ pozimi, so ogledi v mestih veliko bolj usmerjeni v notranje prostore, medtem ko poleti zelo redko obiščeva kakšen muzej.
Chilehaus
Raziskovanje mesta sva nadaljevala pri znani stavbi Chilehaus (čilska hiša). Zgraditi jo je dal nek nemški bogataš v začetku 20. stoletja, ki je obogatel z uvozom soli iz Čila – od tod tudi ime hiši. Zanimiva pa je predvsem zaradi dejstva, da je v obliki špice, ki simbolizira ladijsko krmo (Hamburg je pristaniško mesto, zato ta povezava niti ni tako nemogoča) in da je narejena iz temne opeke (menda jo sestavlja kar 4,8 milijonov kosov opeke!)
Ogromna čilska hiša, Chilehaus iz temne opeke
Težave s snegom in dežjem
Potem pa je začelo deževati … po tleh je bilo kakšnih 5cm snega, ki se je z dežjem začel spreminjati v grdo, mokro plundro. In moji čevlji so se odločili, da dajo ravno danes odpoved! Imela sem obute najboljše zimske škornje, nepremočljive in tople. Dve leti sem se hvalila, kako dobre čevlje imam, a ravno danes so začeli spuščati. Kar čutila sem, kako mi voda teče pod stopala. Kar naenkrat ni bilo nič več zanimivo, nobena stavba, most … nič, samo še mokrota v mojih čevljih. Hitro sva našla Starbucks in okupirala radiator za naslednji 2 uri 🙂 Tam sva malo po balkansko kar vse mokre nogavice in rokavice dala na radiator, zraven pa srebala vročo čokolado.
Filharmonija Elbfilharmonie
Ko sem se za silo posušila, je bilo že popoldne, zato sva se sprehodila samo še do filharmonije, ki jo gradijo znani švicarski arhitekti Hercog de Mouron, in je postavljena tik ob reko Elbo. Od tod tudi pride ime filharmonije – Elb (ime reke) + filharmonie (nemška beseda za filharmonijo).
Arhitekturno pojasnilo k filharmoniji: Filharmonija je iz stališča mesta zanimiva, ker v njem vzpostavlja novo socialno središče, stavba sama pa ima kar nekaj arhitekturnih posebnosti. Npr. nova filharmonija je postavljena nad staro skladišče ob reki, ki to še vedno ostaja, filharmonija pa le izkorišča premočno strukturo stare stavbe. Skladišče je opečnato in na pogled trdno in težko, filharmonija pa je steklena in na pogled lahka. V njej se zrcalijo odsevi neba, kar stavbi omogoča, da se v pravi sončni svetlobi zlije z nebom.
Reeperbahn
Tik pred povratkom nazaj v Berlin sva se sprehodila še po tunelu pod reko Elbo in skozi razvpito četrt Reeperbahn. Slednja je znana kot “red-light district” Hamburga ter tudi center nočnega življenja. Kot taka je tudi polna grafitov in drugih oblik sodobne izrazne umetnosti.
Že tako sva imela za Hamburg samo en dan za ogled, zaradi prigode z mojimi mokrimi čevlji in slabega vremena pa sva najin kratek obisk še nekoliko skrajšala. Kar sva videla Hamburga, najbogatejšega mesta Nemčije, naju je navdušilo. Za pravo doživetje tega mesta pa se bova morala nekoč še vrniti. Morda poleti, ko bo vreme vsaj nekoliko bolj prizanesljivo
Zimski izlet v Hamburg
