Z avtobusom sem potovala iz Berlina proti 1400km oddaljeni Rigi. Po 15-ih urah vožnje preko Poljske smo na vse zgodaj zjutraj prispeli v Vilno, glavno mesto Litve. Tu sem imela 6 ur časa do naslednjega avtobusa za Rigo. Ravno prav za hiter ogled mesta Vilna (VILNIUS po litvansko).
Ikona mesta Vilna: Gediminasov stolp v grajskem kompleksu
Ogledi v mestu Vilna
Po tem, ko sem uspela na avtobusni postaji odložiti svoj gigantski kovček, sem končno nekoliko lažje zadihala in se peš odpravila na ogled mesta Vilna.
Trije križi (Trys kryžiai)
Najbolj sem si želela vzpeti na grič s tremi križi (Trys kryžiai), od koder so vodiči obljubljali lep razgled na mesto. Po dveh urah neuspešnega iskanja pravega dostopa, sem začela spraševati mimoidoče za smer. A glej ga zlomka, nihče ni znal angleško! Vedela sem, da je litvanski jezik malo podoben tudi slovanskim jezikom, zato sem poskusila s slovenščino. Tudi neuspešno. Na telefonu sem imela slikan Lonely Planet vodič. Poiskala sem sliko teh treh križev in jo pokazala prvi osebi, ki je prišla mimo. Malo sva mahali z rokami, preiskusili znanje vseh jezikov, kar sva jih znali (jaz nemško, angleško in slovensko), ona ne vem, kaj je govorila, ampak razumela nisem ničesar 🙂 Na koncu mi je na list papirja narisala, kako se pride na vrh vzpetine! Kakorkoli, konec srečen, vse dobro. Prišla sem do Treh križev!
Trys kryžiai nad mestom Vilno
Križi so spomenik sedmim frančiškanskim patrom, ki so prišli pokristjanit Litvance, a jih takrat še poganski domačini niso pretirano lepo sprejeli. Nasprotno. Mučili so jih in jih umorili. Spomenik na ta dogodek so postavili leta 1916 na sosednjem hribu od današnjega, a so ga v času sovjetske oblasti v Litvi porušili. Leta 1990, ko se je Litva osamosvojila, so križe ponovno postavili, tokrat na sedanjem mestu, kjer so tudi obstali. Tu sem dobila tudi zasluženi razgled na mesto. Od zgoraj sem si potem tudi ogledala, kako bom prišla nazaj do avtobusne postaje in kaj vse si bom vmes še pogledala.
Razgled na mesto Vilno pod Tremi križi
Vilnski grajski kompleks
Tudi v Vilni imajo grad. Ne samo grad, kar grajski kompleks imajo, ki se razteza od griča poleg Treh križev pa vse dol do centra mesta. Litva in predvsem Vilna je dolgo časa ostala poganska, vendar pa so se okoliški plemiči in duhovščina zelo trudili, da bi jo pokristjanili. Tako je bil vilnski grad pomembna točka v obrambni pred številnimi napadi. Že takrat je bil grajski kompleks sestavljen in zgornjega, spodnjega in ukrivljenega gradu. Slednjega so v enem izmed bojev uničilo, drugedva pa sta vsaj delno ohranjena.
Pogled na Zgordnji grad
Zgornji grad danes deloma še stoji. Ostalo je nekaj zidu ter del bivalnega stolpa in pa v celoti ohranjen in obnovljen obrambni stolp (Gediminasov stolp). Spodnji grad je ostal veliko bolj ohranjen. Še danes lahko občudujemo Palačo velikih vojvod Vilne in pa vilnsko stolnico.
Cerkev sv. Ane
Gotska cerkev sv. Ane v Vilni je naravnost čudovita. Tako prikupna je z vsemi svojimi gotskimi detajli. Če gre verjeti legendi, potem se je tudi Napoleon zaljubil v to cerkev. Cerkev je stara že okoli 500 let in vsaj njena zunanja fasada je večinoma še kar originalna.
Vrata zore (Aušros vartai)
Vilna je bila nekoč okoli in okoli obdana z obzidjem, vendar pa so se do danes ohranila le še Vrata zore (Gate of Dawn). Ohranila so se verjetno zato, ker so še najpomembnejši romarski kraj v Litvi.
Vrata zore so bila vstopna točka v Vilno – tudi zame in za skupino turistov
Tri muze nad vhodom v narodno gledališče v Vilni
Vhod v narodno gledališče v Vilni je zelo zanimiv. Nad njim je namreč velik kip treh muz. Ideja je preveta iz stare Grčije, kjer so tri muze predstavljale tri gledališke zvrsti: dramo, komedijo in tragedijo. Poglejte jih od blizu in poskusite ugotoviti, katera je katera ?
Še ena glavnih znamenitosti Vilne: tri muze nad vhodom v narodno gledališče
Hiter sprehod po Vilni mi je še kako dobro del. Po dolgi vožnji z avtobusom sem lahko pretegnila noge in se nadihala svežega zraka … no … zrak je bil svež v parkih in na griču s Tremi križi, po mestu pa vozijo avtobusi z grozljivimi sivimi izpuhi, tako da dihanje ni ravno priporočljivo. Zamenjala sem 5€ v litvanske lite in si privoščila nekaj sladkega iz pekarne. Kar pa je ostalo kovancev, sem jih zapravila na pošti, kjer sem kupila znamke za svojo zbirko.
Vsekakor pa je Vilna prijetno mestece, vredno ogleda. Jaz upam, da se v Litvo še vrnem in si pogledam še kakšen drug košček te zanimive države.
