Najina zadnja postaja na tem potovanju je bila delta reke Mekong. Natančneje, ustavila sva se v mestu Can Tho, ki je znano po eni večjih plavajočih tržnic v delti reke Mekong.
Banane na prodaj na plavajoči tržnici v delti reke Mekong
Delta reke Mekong
Področje skrajnega juga Vietnama je znano tudi pod imenom vietnamska shramba. Tam namreč pridelajo več kot polovico vsega riža v Vietnamu. K temu veliko pripomore seveda reka Mekong, ki se tukaj razveja v delto. To je izrednega pomena, saj potem v času poplav voda pokrije velik delež pridelovalnih površin. Riž pa seveda »uživa«, kadar ga voda preplavi. Poleg riža tukaj pridelujejo še vse vrste tropskega sadja.
Prodaja v teku. A vidiš solato, ki leti po zraku?
Zanimivost, ki sva jo opazila: vse to sadje in zelenjava imajo izredno debele lupine! Za primer naj podam pomaranče: predstavljajte si pomarančo, ki jo kupite pri nas v trgovini. Sedaj pa njeno velikost pomnožite z 2. Ja, vietnamske pomaranče (pomelo) so 2x večje od naših. Ampak, ko jih pa olupiš, so pa spet enako velike, kot pri nas! Nepredstavljivo je, da je lahko lupina pomaranče debela nekaj centimetrov! S tem naj bi se vse to tropsko sadje obvarovalo pred sušo. Debela lupina ščiti sadež pred preveliko količino vode (v času deževne dobe) in hkrati preprečuje izgubo vode v času sušne dobe.
Vietnamske pomaranče (pomelo) z izredno debelo lupino
Plavajoča tržnica Cai Rang
Tržnica Cai Rang se nahaja kakšnih 7 km iz centra Can Tho-ja. Ker je to plavajoča tržnica, jo je treba obiskati s čolnom. Za turiste navadno ponujajo celodnevne ture, midva pa sva želela nekaj krajšega (še isti večer sva imela namreč let nazaj v Evropo). Malo sva šla po mestu in spraševala, če bi naju kdo od domačinov zapeljal po tržnici. Ker je jezik kar velika prepreka, sva na koncu uredila prevoz (čoln in šoferja) kar preko hotela.
Najina “vodička” po plavajoči tržnici
Ob 5h zjutraj je s čolnom po naju prišla drobna Vietnamka, rekla bi, da srednjih let, vendar priznam, da nimam občutka za starost Azijcev. Imela je dolg in ozek lesen čoln. V rokah je držala dve dolgi vesli, z eno nogo je stala na koncu svojega kanuja, z drugo pa je usmerjala motor čolna, narejen iz nitkaste kosilnice. Tekom ogleda tržnice se ji je večkrat kakšna umazanija zapletla v motor, ampak ženička je to spretno rešila. Midva sva samo sedela in gledala in se čudila. Njej, okolici, prodajalcem … vse je bilo novo in zanimivo.
Navdušena nad plavajočo tržnico Cai Rang
Dogajanje na plavajoči tržnici
Med čolnarjenjem po reki smo opazovali prodajo na plavajoči tržnici. Najprej naj povem, da je celotna flota, ki se znajde ob tem času na reki, stara vsaj 50 let, če ne več! In do zadnje pikice zarjavela. Vsaka ladja oz. čoln je naložena do skrajnih mej nosilnosti plovila. Ladje, ki kaj prodajajo, imajo na krmi eno visoko palico, na katero obesijo sadeže, ki jih ponujajo. Tako točno veš, pri komu boš lahko kaj kupil. Če želiš opraviti nakup, se s čolnom postaviš ob bok ladje, prodajalec pa ti želeno sadje/zelenjavo zmeče na tvoj čoln.
Zgodnje jutranje dogajanje na reki Mekong
Ker sva bila v stiski s časom sva se odločila za krajši, 3 urni izlet, kar je pomenilo, da smo si ogledali le glavni kanal in osrednje dogajanje na tržnici. Če imate več časa, je gotovo zanimivo iti tudi v stranske kanale in si boljše pogledati še življenje ob vodi.
