Izlet v Ukrajino je bil pravzaprav vikend izlet v Lvov in Karpate. Jaz sem bila službeno na dvo-tedenskem izobraževanju v Krakovu, na Poljskem in sem se odločila izkoristiti bližino Ukrajine, natančneje mesta Lvov, ki je le 300km oddaljen od Krakova. Rok je zbral druščino: brata Jana in mojega sošolca iz srednje šole Matevža in so jo z avtom mahnili proti meni. Naslednji dan pa smo bili že vsi skupaj v tej vzhodno evropski državi. Pregled ekspres izleta v Ukrajino najdete tule: Pregled izleta v Ukrajino, v tej objavi pa bom opisala najine izkušnje in vtise o vikend izletu v Lvov in Karpate
Cerkvica na ukrajinskem podeželju
Izlet v Ukrajino
Ceste v Ukrajini
Ceste v Ukrajini so čisto svoja zgodba. Nekatere ceste so presenetljivo dobre, druge pa so obupno slabe. Glavna cesta Krakov-Lvov kot tudi dalje Lvov-Skole je v relativno dobrem stanju. Ni to sicer avtocesta, je pa kot pri nas regionalna cesta, še malo boljša. Manj ovinkov in širša dvopasovnica. Takoj, ko pa zaviješ dol s te glavne ceste, se stanje drastično spremeni. Še 3m asfalta, potem pa kot bi odrezal, samo še makadam in luknja pri luknji! Maksimalna hitrost je 10km/h, no domačini gredo hitreje, ampak imajo zato prilagojene avtomobile – še dodatno dvignjeno podvozje. Najina Honda pa, kot tipičen športen avto z zelo nizkim podvozjem, ni narejena za tak »off-road«. Vozili smo slalom med luknjami, Rok pa se je jezil vsakič, ko se je podvozje dotaknilo peska, kar je bilo praktično ves čas 🙂
Divje kampiranje v Ukrajini
Da bi zmanjšali stroške potovanja in popestrili našo avanturo smo se odločili za divje kampiranje. Divje kampiranje je v Ukrajini dovoljeno (oz. ni prepovedano), zato smo izkoristili to možnost. Ko se je sonce začelo spuščati proti horizontu, smo zavili dol z glavne ceste, po luknjah pripeljali do žitnega polja in občudovali sončni zahod, ki je v ravninski pokrajini čudovit! Ob zadnjih sončnih žarkih smo postavili šotora in opazovali prostrana žitna polja s polnimi klasi. Takrat smo se zavedli, zakaj Ukrajino imenujejo tudi žitnica Evrope – povsod, do koder je segal pogled, sama polja! Ajda, pšenica, menda tudi pira … Nisem biolog in se ne spoznam na vsa žita, verjemite pa mi, da jih je bilo veliko.
Jutro na ukrajinskem polju
Naslednje jutro naju je zbudil zvok nekega motorja. Oba sva skočila pokonci: »Kombajn?!« Ni se mi zdelo verjetno, da bi kdo v nedeljo ob 7h zjutraj šel žet žito, ampak nikoli ne veš. Stekla sva iz šotora in se razgledala po okolici … nikjer žive duše, kaj šele kakšnega kombajna, sva pa ugledala čudovito jutro; meglice, roso in prostrana polja.
Ukrajinščina
Ena boljših stvari v Ukrajini je jezik. Jaz sem govorila po slovensko, oni po ukrajinsko in smo se zmenili. Ne morem verjeti, da sta jezika tako podobna! In ukrajinščina sploh ni tako podobna ruščini, kot sem si mislila. Prej poljščini. Je pa velika prednost, če znaš brati cirilico, kajti nemalokrat so napisi ob cesti izključno v cirilici. Za skrajne primere sem imela s seboj še ruski slovar, ki nam je koristil, kadar slovenščina ni bila dovolj. Angleščina v Ukrajini … neeeee, redko kdo zna toliko angleško, da bi se lahko pogovarjal z njim oz., da bi ti lahko dal jasna navodila, kako priti do določenega kraja.
Ukrajinščina je mešanica ruščine in poljščine. Ampak znanje cirilice je pa kar priročno
Vikend izlet v Ukrajino – se je splačalo?
Res je, da smo videli le majhen kos države, pa še to njen zahodni, bolj razvit del, zato ne morem delati zaključkov o Ukrajini na splošno. Kar pa smo videli in doživeli me je navdušilo. Čudovita pokrajina, ravnina in žitna polja z nepozabnimi sončnimi zahodi na severu in zeleno gričevje Karpatov, polno borovnic in robid na jugu. Cene hrane, vstopnin, nastanitev in goriva so nizke, hrana pa dobra. Izredno prijazni ljudje, če le lahko, pomagajo, svetujejo, se potrudijo s tisto malo angleščine ali nemščine, ki jo znajo. Kdo bi jim potem zameril slabe ceste? So le del dogodivščine.
Izlet v Ukrajino: kratko a sladko 🙂
