Postojnska jama je najlepša kraška jama. Mit ali resnica, sem se spraševala. Priznam, že zelo dolgo je od tega, kar sem bila nazadnje v Postojnski jami. Tudi znance iz tujine, ki so me spraševali, katero jamo priporočam, sem večinoma usmerila do Škocjanskih jam. Zdele so se mi boljše, manj turistične, bolj naravne in nič manj lepe v smislu kapnikov. Pa še cenejšo vstopnino imajo. 🙂 Rekla sem si, nič, treba je spet v Postojnsko jamo, da ne bom komu napačno svetovala. Kar sem videla med 2-urnim ogledom, me je prevzelo! Malo v pozitivnem in malo v negativnem smislu.
Postojnska jama
Postojnska jama – dobre in slabe strani obiska
Kaj mi v Postojnski jami ni bilo všeč:
- vodič, ampak proti temu ne moremo nič, dobiš pač kogar dobiš.
- tlakovane potke, po katerih hodijo skupine obiskovalcev. Ne, niso tlakovane, betonske potke so! Meni se zdi res škoda, voziti beton v jamo.
- število ljudi, ki gre (lahko) naenkrat v jamo. Midva sva si jamo ogledala v dokaj neturističnem delu leta, januarju, pa še se mi je zdelo, da nas je v jami veliko. Ne morem si predstavljati, da lahko naenkrat v jamo peljejo tudi 5 (če ne še več?) skupin po 50 ljudi!
- prepovedano je fotografiranje z bliskavico in tripodom. Sicer razumem, da je treba uvesti pravila, ker sicer bi verjetno vsi fotografirali z bliskavico in slepili jamske živali, s stojali pa uničevali kapnike. Je pa škoda, ker potem ne moreš narediti nobene lepe fotografije.
Postojnska jama leto sprejme okoli 800.000 obiskovalcev
Kaj pa mi je bilo v Postojnski jami všeč?
VSE OSTALO! Jama je res čudovita! In konec koncev fotografija ni tako pomembna kot je pomembno doživetje
- Najprej vožnja z vlakcem. Že v teh 5-ih minutah (oz. kolikor dolgo vlakec vozi, priznam nisem gledala na uro), vidiš ogromno lepih kapnikov vse možnih velikosti in oblik. Rok je poskušal fotografirati, jaz pa sem ga ves čas vlekla za rokav: Glej tja! Waw, poglej tisti kapnik. Pazi glavo! Poglej nazaj! Hitro, slikej tisto tam …
- Kapniki so nadrealni! Tudi osvetlitev le-teh je zelo dobro premišljena, tako, da še poudari lepoto te stvaritve. Nimam besed, da bi opisala to čudo.
- Človeška ribica in njeni “mladiči”. No, dejansko smo lahko videli le jajčeca, ki so plavala po akvariju, ampak bilo je fenomenalno! Prej še nikoli nisem videla prave, žive človeške ribice. In tudi tokrat je nisem pričakovala. Ko je vodič povedal, da jo bomo lahko videli v akvariju na koncu jame, sem si mislila: Brezveze, tudi v živalskem vrtu v Ljubljani so jo nekaj časa kao imeli. Pa je bila tista človeška ribica vedno čisto pri miru in vedno na istem mestu … lepa šala. Ampak tale človeška ribica v Postojnski jami, se je premikala. Dejansko je hodila po akvariju! In seveda, kako bi lahko plastična človeška ribica zvalila jajčeca?! 🙂
Vožnja z vlakcem v jamo je pravo doživetje
Zaključek: je Postojnska jama res najlepša?
Postojnska jama je LEPŠA od Škocjanskih jam, kar se tiče kapnikov. Vendar v njej ne doživiš jame kot celote. Občutek imaš bolj, kot da se sprehajaš po muzeju, ne pa po veliki kraški jami. Za pravo izkušnjo kraške jame pa je obisk Škocjanskih jam obvezen.
Kapniki so v Postojnski jami gotovo daleč najlepši
