Nasveti za divje kampiranje

Divje kampiranje je zadnje časa najina najljubša oblika prenočevanja na potovanjih, s tem imava tudi že ogromno izkušenj. Za tiste, ki o divjem kampiranju še razmišljate oz. se ga ravno lotevate, pa sva zbrala nekaj nasvetov, oz. stvari, na katere morate biti pozorni. O opremi za divje kampiranje pa lahko prebereš tukaj: Obvezna oprema za (divje) kampiranje. Najini nasveti za divje kampiranje pa so zbrani spodaj, če pa bi še kdo kaj dodal, pa naj dopiše v komentar.

Divje kampiranje v vsej svoji veličini, Al Khaluf dunes, Oman

Nasveti za divje kampiranje

1. Spoštuj pravila

Nekatere države divjega kampiranja ne dovolijo, zato je prav, da to spoštujemo. Vedno se vnaprej pozanimaj, kje je divje kampiranje dovoljeno oz. kakšna so pravila glede tega. Včasih je divje kampiranje prepovedano po celi državi, spet drugič pa je dovoljeno le na določenih delih ali pod določenimi pogoji. Vsekakor pa je treba ta pravila spoštovati!

Midva sva recimo ogromno divje kampirala v Južni Ameriki, kjer je divje kampiranje načeloma dovoljeno (razen v določenih nacionalnih parkih ali drugih posebnih lokacijah). Raj za divje kampiranje je tudi Oman ali pa Skandinavija. Nekatere države pa divjega kampiranja sploh ne dovoljujejo. To so recimo Slovenija, Hrvaška, Francija, Grčija … Pozanimajte se, preden se odpravite na pot.

Divje kampiranje v avtu, pod zvezdami na severu Argentine. V Južni Ameriki je divje kampiranje povsod dovoljeno.

2. Ne puščaj sledi

Ko postavljaš šotor, ga daj na tako mesto, da ne uničuješ pridelka ali ne teptaš visoke trave. Prvič sva divje kampirala ob robu žitnega polja v Ukrajini in še danes nama je žal, da sva poteptala nekaj stebel žita 🙁 Enako velja za kombije oz. prenočevanje v avtomobilih. Ne vozi po travnikih ali poljih, tudi ne po občutljivem rastju, ne delaj novih kolovozov.

Ne puščaj smeti! Vedno poberi za seboj čisto vse odpadke. Mnogi mislijo, da lahko bio odpadke pustijo tam, češ, da se bodo razgradili. Najbrž se bodo res, ampak to bo tudi trajalo nekaj časa. In še kakšen teden po tem, ko boste vi že šli, bo bananin olupek ostal tam in “krasil” mesto divjega kampiranja. In naslednji, ki bo prišel za vami, bo imel bolj umazan kraj za kampiranje, ali pa ga bodo domačini grdo gledali. Njega in vse ostale popotnike, češ, da oni uničujejo naravo.

Jutro na ukrajinskem polju

WC v naravi ni ravno ekološki. Tudi človeški iztrebki onesnažujejo okolje, sploh pa so problematični, če je to v bližini pitne vode. Če nameravate veliko divje kampirati, se podučite, kako se tej reči pravilno streže. Ni dovolj, da greš samo za grm in tam opraviš svoje. Pravi “overlanderji” pravijo, da ne moreš divje kampirati, če s seboj nimaš primerne lopate. Če ti je zakopavanje svojih iztrebkov neprijetno, poišči bližnjo restavracijo, bencinsko črpalko ali kamp.

O higieni na potovanju in tekom divjega kampiranja sem pisala v objavi:

Higiena na potovanju in pri divjem kampiranju

4. Izberi pravo lokacijo

Odločitev, kje bova kampirala je najpomembnejša. V prvi vrsti je pomembno, da s svojim početjem ne motiva domačinov, takoj zatem pa morava paziti še na svojo varnost in dobro počutje.

• Če nameravaš kampirati v bližini naseljenega območja, je vljudno, da najbližjega soseda vprašaš za dovoljenje. Nama še nikoli niso prepovedali kampirati. Nasprotno! Še svetovali so nama, kje naj postaviva šotor oz. kam naj parkirava, da bo najbolj varno oz. primerno.
• Bodi pozoren na naravo okoli sebe. Če kampiraš na plaži, preveri, kako visoko pride morje ob plimi. Če kampiraš v gorah, bodi pozoren na nevarnost padanja kamenja. Če pričakuješ dež, ne postavi šotora v kotanjo, pač pa na nekoliko dvignjeno lego. Če pričakuješ veter, se postavi v zavetrno lego … Zveni samoumevno, ampak ni vedno tako. V Omanu sva na plaži Al Sawadi postavila šotor relativno blizu morja in potem je Rok dežural do polnoči, ko je voda najvišja in bil pripravljen zagnati evakuacijo, če bi bilo potrebno. Katarina pa je mirno spala v šotoru 🙂 Prav tako sva v Omanu v puščavi Wahiba zelo neumno šotor postavila na vrh sipine. Prvi sunek vetra ga je odpihnil kot listek papirja … in Rok ga je potem lovil čez sipine. V Čilu pa sva spala v avtu, ki se je v močnem vetru gugal kot kakšna ladja.

To je Rok že dodobra naštudiral in vam tukaj razkriva svoja spoznanja.

• V Omanu je bilo zelo vroče, zato je bilo pomembno, da se šotor čim boljše zrači. Robove šotora je s klini napel čim dlje stran in tako omogočil dostop zraka v notranjost šotora. Poleg tega je preveril, če pihlja kaj vetra in šotor obrnil tako, da nama je veter pihal direktno v vhod šotora. Le-tega sva imela zaprtega samo z mrežastim delom in tako naju je ponoči prijetno hladilo.
• Ravno nasprotno pa je bilo npr. v Lesotu ali pa Belorusiji. V primeru hladne noči je rob šotora zaklinil čim bližje samega šotora in tako preprečil dostop hladnega zraka.
• Ko sva v Južni Ameriki spala v avtu, ki je bil parkiran na odprtem in vetrovnem terenu, je bilo pomembno, da sva ga parkirala tako, da veter ni pihal bočno.
• Prenočevanje v avtu je bilo v hladnih delih lahko res zelo hladno. Tu je pomembno vlogo odigrala izolacija in ne toliko lokacija. Za vroče noči, pa je bilo pomembno, da sva tudi skozi avto vzpostavila pretok zraka. Tako sva imela odprta okna spredaj in zadaj. Čez pa seveda mrežo proti komarjem 😉
• Če postavljaš šotor na hladni ali pa zelo vroči podlagi, je smiselno pod šotor položiti še eno podlogo – šotorsko platno ali pa kakšen polivinil. Na ta način preprečiš oz. upočasniš prehod toplote v ali iz šotora.

Zračnost šotora je izredno pomembna. Yitti Beach, Oman

Iskanje primernega kraja za kampiranje zna biti težavno, sploh, če si v gosto naseljenem področju. Za naju je bila to nekajkrat prava nočna mora. Povsod se nama je zdelo, da naju nekdo opazuje, da bova komu na poti, ali pa ne bo varno. In potem se je stemnilo in itak nisva več videla, kje točno sva se utaborila. Takšne noči sva najslabše spala, saj sva skočila pokonci ob vsakem šumu, češ, da naju bo nekdo prišel preganjat. Zato res priporočava, da začneš iskati lokacijo dovolj zgodaj.

Večerno postavljanje šotora v Južni Afriki

Brez hrane človek še zdrži, brez vode pa ne gre. Zato midva vedno, kadar potujeva, nakupiva vodo kar v tistih velikih “kanistrih”, 5L posodah in imava vedno nekaj litrov na rezervi. Recimo, ko sva kampirala v puščavi Wahiba, je bilo od najbližjega kraja slabo uro vožnje po mivki. Ni ravno idealno, če sredi večerje ugotoviš, da nimaš več vode. Pa tu sva bila še na obrobju puščave, kje globlje bi bilo še hujše! Prav tako potrebuješ vodo za umivanje. Šele, ko sva divje kampirala, sva ugotovila, koliko vode porabiva za tuširanje! In se tudi naučila varčevati 😉 Groba ocena je, da za hiter tuš človek porabi približno 5L vode, če pa si ženska umije še (daljše) lase, pa jih porabi približno 9L. Ogromno, se vam ne zdi?!

Prenosni tuš dava kar na streho avtomobila ali pa na bližnjo vejo (če je kakšna)