Najlepši slapovi Salvadorja

Načeloma sicer Salvadorju pravijo dežela vulkanov, ampak midva bi dodala, da je tudi dežela slapov. Niso to kakšni res visoki slapovi, so pa izredno lepi, predvsem zaradi tropske okolice, zelenja, ovijalk, metuljev, velikih za mojo dlan in pa seveda prijetno tople vode, v kateri se lahko ohladiš. Tole je slapovi Salvadorja, ki so nama bili res všeč:

Najlepši slapovi Salvadorja: slap Juayua

Najlepši slapovi Salvadorja

Cascadas de Perquin

Tole ime sva si izmislila midva, ker sta sicer ta dva čudovita slapova brez imen 🙂 Ker se nahajata  v bližini vasice Perquin na vzhodu Salvadorja, sva ju poimenovala kar po tem kraju. Našla sva ju čisto naključno. Iz Perquina sva se vozila proti dolini reke Rio Sapo in na poti je bil manjši smerokaz za slapove (cascadas). Pa sva zavila tja, našla manjšo lokalno zabavo in eden izmed fantov nama je z veseljem pokazal pot do slapov. Izhodišče je tule: 13.92657, -88.13737. Potka se od restavracije spusti strmo dol in po 5 minutah spusta v džunglo, si pri čudovitih slapovih. Za naju so bili kot tropski paradiž: topla voda, toplo sonce, metulji, kolibriji in bujno zelenje. Čudovito!

Slapovi Salvadorja: Cascadas de Perquin

Rio Sapo

Reka Rio Sapo teče na skrajnem vzhodu Salvadorja. Sicer ni naredila slapu, ima pa polno brzic in lepo izoblikovan kanjon. Z avtomobilom je od Perqiuna oddaljena približno 10km in je že tik ob meji s Hondurasom. Med vožnjo sva tako srečala več vojaških patrol, ki preverjajo avtomobile in iščejo tihotapce.

Los Tercios

Verjetno eden najbolj znanih slapov v Salvadorju naju je rahlo razočaral, saj je bil skoraj čisto suh! Čezenj je bolj kot ne kapljalo nekaj malega vode, ampak bi težko temu kapljanju rekla slap. Žal je tako, da je tukaj dovolj vode le med deževno dobo (od maja do oktobra), potem pa se hitro izsuši. Slap se nahaja v bližini mesta Suchitotto na severu Salvadorja, zanimiv pa je zaradi svojega ozadja, saj voda pada preko bazaltnih šestkotnih stebrov! Nekaj podobnega sva videla že na Islandiji, pa tudi razlaga, kako te šestkotniki nastanejo je že napisana v objavi z Islandije, zato le pokukaj na tole povezavo.

Za obisk teh slapov pa sva najela vodiča, saj je menda tako bolj varno. Z nama je šel majhen možakar, Pedro po imenu, ki je s seboj nosil fračo in ves čas iskal ptiče v krošnjah dreves ter jih s fračo potem preganjal. No, pa nos si je tudi ves čas brisal v roke 🙁 Ok, ampak za 5$ po osebi naju je peljal na približno eno urni sprehod do izredno lepih slapov v bližini kraja Juayua (izgovorjava Huajua). Pod temi slapovi je voda umetno zagrajena in tvori manjši bazen, kar pomeni, da se lahko pod vsakim izmed treh slapov tudi kopaš. Posebnost slapov je predvsem njihova širina in pa moč, s katero voda pada. Vodič naju je prepričal tudi, da je voda, ki pada po slapovih pitna. Hočeš nočeš, sva morala poskusiti, ampak očitno je imel prav, ker še do danes nimava nobenih želodčnih težav 🙂

Slapovi Salvadorja: Los Chorros de la Caldera

Nacionalni park El Imposible

Kot grande finale nama je ostal še nacionalni park El Imposible na skrajnem zahodu države, tik ob gvatemalski meji. El Imposible v svojem gostem rastju skriva ogromno visokih slapov, hribov in vse sorte tropskega rastja. Ogled slapov je možen le z vodičem, tura pa je zasnovana v obliki nekega kanjoninga oz. spuščanja po 7 slapovih, zato se temu izletu reče tudi kar 7-waterfalls hike. Izhodišče je v vasi Tacuba, kjer sva se midva v hostlu Hostal de Mama y Papa dogovorila za turo. Cena 30$ na osebo se nama je zdela sicer visoka za salvadorski standard, ampak so vsi tako zelo hvalili te slapove, da sva vseeno plačala in se naslednji dan udeležila ture.

Slapovi Salvadorja: El Imposible

Vodič William naju je ob 7h zjutraj napokal v svoj pick-up in rekel “Gremo!” Ja, po slovensko je to rekel! Midva sva ga kar čudno gledala in se spraševala, če sva prav slišala. Pa je potem v španščini razložil, da je imel pred nekaj meseci skupino 25 Slovencev, ki so ga naučili to besedo. Čist hudo 🙂

Džungla in slapovi, to je park El Imposible!

7-waterfalls hike

Tura je sestavljena iz sprehoda po džungli, kjer smo si z mačeto sekali pot ter spusta po različno visokih slapovih. S prvega slapu je bilo treba skočiti. Višina približno 5m in Rok je pogumno skočil. Meni pa ni šlo. Ni bila težava višina, pač pa dejstvo, pa do bile levo in desno skale in je bilo treba skočiti točno na sredino tolmuna. Sem se dolgo prepričevala in večkrat že skoraj skočila, potem pa spet zagledala tiste skale … in se na koncu odločila za peš obhod okoli slapu. Drugi slap sva oba preskočila, tretjega oba obhodila. Četrti in šesti sta bila naravna tobogana, ob petem smo dol plezali, ob sedmem pa vsi pešačili, saj je bil visok kar 50m.

Spust po naravnem toboganu!

Izlet je bil izredno zanimiv in razgledi čudoviti, vseeno pa sva mnenja, da stvar ni varna, sploh glede na to, kakšno opremo smo uporabljali. Kot plezalca veva, kako se to pravilno izvaja, tukaj pa je bilo vse na “hojladri”. Kakorkoli, meni je bilo ravno plezanje ob slapu najboljši del celotnega izleta, morda zaradi dodatnega adrenalina. Namreč, plezala sem z 2x prevelikim pasom. Roku pa je bil najbolj adrenalinski prvi skok, ko je mislil, da je slap bistveno nižji, potem pa je kar padal in padal do vode 🙂 Če bi šla še enkrat na to turo, bi se poskusila dogovoriti direktno z vodičem Williamom (par besed zna angleško, sicer pa govori špansko), da bi bila cena nekoliko nižja, pa morda bi s seboj prinesla plezalni pas. Če kdo želi, je tule njegova telefonska: 00 503 61957120 in ga kontaktirajte preko WhatsApp-a.

Zaključek

Najboljši del vseh teh slapov je bilo dejstvo, da je voda tako topla, da sva se lahko v tolmunih kopala, kar je doma v Sloveniji redko mogoče. No, pa da te med kopanjem obletavajo kolibriji in ogromni metulji tudi ni zanemarljivo 🙂 V glavnem, Salvador je noro lep!

Slapovi Salvadorja: najboljši del je bila možnost kopanje v tolmunih